Slovenski zdravniki in zobozdravniki v medijih in javnosti pogosto doživljamo diskreditacije in ponižanja. Anonimnost v medijih je zagotovljena celo osumljenim hudih kaznivih dejanj, zdravnikom in zobozdravnikom, osumljenim napačnega ravnanja, pa ne. V očeh javnosti so zdravniki obtoženi strokovnih napak, krivi še preden je bila njihova morebitna krivda dokazana. Tak odnos medijev slabo vpliva podobo zdravništva v javnosti. Slabo vpliva tudi na naše odnose z bolniki, ki so zato potencialno obravnavani slabše, razvija se defenzivna medicina, lahko so tudi pobuda za nasilna dejanja. Med take primere spada nekorektno navajanje podatkov o dohodkih zdravnikov, ki so videti velikanski, čeprav gre v resnici za bruto zneske, večmesečna izplačila ali izplačila za dodatno delo, opravljeno v številnih slabo plačanih nadurah in dežurstvih. Kljub temu, da se vsi zavedamo nujnosti povezanosti farmacevtske in druge z zdravstvom povezane industrije, se kljub transparentnosti odnosov zdravnik še vedno lahko znajde v situaciji, ko je blateno njegovo ime. Javno mnenje o zdravnikih kot zaslužkarjih, dvoživkah in podobno je nekonstruktivno, neetično in na koncu škodljivo za bolnike, zato mora ZZS s profesionalnim medijskim pristopom postopno in z argumenti izboljšati javno podobo zdravnikov in obenem zaščititi posameznike, ki so se znašli v medijskem linču.

Opravljanje zdravniškega poklica se je v zadnjih 30 letih močno spremenilo. Ena od sprememb je v odnosu bolnikov in njihovih svojcev, ki se bistveno pogosteje odločijo, da po sodni poti terjajo svoje pravice, ki izvirajo iz domnevno neustreznega zdravljenja. Spremembe ne smemo označevati samo za negativne, saj nas kritični in zahtevni bolniki spodbujajo tudi k boljšemu opravljanju poklica in so pri svojem zdravljenju partnerji. Ne glede na to, ali so obtožbe upravičene ali neupravičene, predstavljajo za zdravnika zelo veliko breme. Zbornica mora zdravniku, ki je zaradi obtožbe zašel v stisko, nuditi pravno, strokovno, po potrebi psihološko pomoč in zaščito njegovega imena. Za obseg in obliko pravne pomoči je treba preučiti različne možnosti in sprejeti odločitev z najširšim soglasjem članov Zbornice. Zbornica mora postati prva ustanova, ki stoji zdravniku ob strani.

Poleg tega se mora Zbornica prizadevati za ustanovitev sklada, ki bo omogočal nekrivdno odškodnino bolnikom in svojcem, ki so zaradi zapleta utrpeli škodo, in zakonodaje, ki bo omogočala obravnavo zapletov v varnem okolju.

Zdravniki in zobozdravniki morajo ob spremembi delovnega razmerja, še posebej, če se odločijo za samostojno opravljanje poklica ali opravljanje poklica pri zasebniku, upoštevati številne pravne predpise. Zbornica mora ob tem zagotavljati pravno pomoč in svetovanje. Pomoč in podpora mora vsebovati dostopnost vseh relevantnih pravnih aktov, možnost njihovega tolmačenja v praksi s strani pravne službe ZZS, pripravo vzorčnih pogodb, pomoč in podporo pri morebitnih nejasnostih, zapletih in kršitvah.

ZZS mora svoje delo čim bolj približati zdravnikom in zobozdravnikom, ki delajo v različnih delih države, tako z njihovi vključevanjem v delo ZZS kot tudi z rednimi letnimi delovnimi in družabnimi obiski v regijah. Med drugi je treba zagotoviti tudi možnost spremljanja raznih vsebin iz regionalnih centrov s pomočjo sodobnih tehnologij.

Zdravniki lahko ob opravljanju svojega poklica doživijo različne življenjske spremembe, posebej gre za bolezni ali invalidnost, zaradi katerih svojega poklica v določeni specialnosti ne morejo več opravljati. ZZS mora nuditi zdravniku pomoč pri spremembi delovnega mesta oziroma spremembi specializacije, če je to potrebno.

V Sloveniji imamo dobro razvit sistem pripravništva, sekundariata in specializacij, pri katerem pa so potrebne nenehne izboljšave in razvoj. Skrbno je treba pregledati vse faze podiplomskega usposabljanja in ugotoviti, kje je prišlo do zaostanka v razvoju ali je usposabljanje neustrezno. Posebno pozorno se moramo posvetiti oceni sekundariata, ki je bil ponovno na nov način uveden nedavno. Poleg tega je treba skrbno skupaj s koordinatorji in nadzorniki kakovosti specializacij pregledati akreditacije, ki morajo odražati dejansko ustreznost učnih mest, ki nudijo specializantom dovolj zahtevanih posegov in obravnav in kakovostno mentorstvo. Nadaljevati je treba s prenovo specializacij, v katero morajo biti vključeni tudi mladi zdravniki. Specializacije naj bodo v čim večji meri skladne z evropskimi kurikuli in naj zagotavljajo sistem preverjanja usposobljenosti specializantov v času specializacije.

ZZS že ima razvit sistem stalnega podiplomskega izobraževanja, ki je osnova za pridobivanje licenčnih točk in relicenciranje zdravnikov. Pregledati in posodobiti je treba pravilnik o licencah, ki naj bo mednarodno primerljiv in naj zagotavlja evropsko primerljivo usposobljenost zdravnikov. Izobraževanje in usposabljanje lahko poteka v sodelovanju z industrijo, treba pa je zagotoviti povsem transparenten način sodelovanja. S sodobnimi pristopi, predvsem s spletnim učenjem, je treba zagotoviti, da je izobraževanje enostavno dostopno in čim cenejše.

Izkušnje kažejo, da obstajajo področja oziroma znanja, ki jih pri delu potrebujemo, zanje pa nimamo sistematično pridobljenih znanj, kar nas lahko pri delu ovira. Mednje spadajo veščine komunikacije, odziv na nasilje, sporočanje slabe novice, v nekaterih primerih osnove poslovanja, vodenja. Izobraževanja s teh področij so na voljo, a niso prilagojena za potrebe zdravnikov. ZZS mora postati izobraževalno središče za ta področja za zdravnike glede na njihove potrebe in preference

S specialističnim izpitom zdravniki pridobimo licenco za samostojno opravljanje storitev, ki so vključene v kurikulum specializacije. Med specializacijo ali po njej pa lahko pridobivamo kompetence, ki v specializacijo sicer niso vključene, jih pa potrebujemo za svoje delo. Te kompetence pridobivamo a različne načine, ki nam ne nudijo formalnega priznanja, da kompetenco imamo. Lahko se pojavi vprašanje, ali je zdravnik za storitev ustrezno usposobljen. ZZS mora za take kompetence v sodelovanju z Zdravniškim društvom Slovenije in Ministrstvom za zdravje ustvariti sistem, ki bo podobno kot za specializacije omogočal njihovo na državni ravni veljavno formalno potrjevanje in obnavljanje kompetenc.

Odbor za medicinsko-etična vprašanja se mora aktivno ukvarjati z oblikovanjem in uveljavljanjem sodobnih etičnih standardov na najvišji ravni na vseh področjih zdravnikovega delovanja, tako v odnosu do bolnikov, kolegov, družbe, industrije. Pri oblikovanju etičnih standardov v družbi mora biti ZZS pomemben in upoštevan deležnik.

Trenutno stanje glede obravnave starostnikov v državi je zastrašujoče, dostojno oskrbo si lahko zagotovijo samo posamezniki z zelo dobrim ekonomskim položajem. Domovi za ostarele so polni, oskrba draga, za mnoga življenjska opravila, ki omogočajo onemoglemu človeku vsaj malo dostojanstva, so potrebna doplačila. Kakovost domov je zaradi težav, s katerimi se domovi srečujejo, od kadra do materialnih možnosti, zelo različna in pogosto nezadostna. Zato bi bilo smiselno, da zdravniki za svoje ostarele in onemogle kolege ob odsotnosti zavarovanja za dolgotrajno nego v državi poskrbimo sami z organizacijo doma za onemogle zdravnike, ki bo omogočal kakovostno nego na dostopen način vsem zdravnikom, ki to potrebujejo.

ZZS nudi okrilje tako kulturnim kot športnim dejavnostim zdravnikov. Te dejavnosti morajo zaradi nacionalnega značaja ZZS vključevati vse zdravnike in zobozdravnike ne le na sedežu ZZS ampak tudi v lokalni okoljih.

ZZS že zagotavlja solidarnost, ki jo je treba vzdrževati in po presoji razširiti. Prav tako ZZS že omogoča nekatere dobrine, katerih nabor je treba glede na potrebe članstva razširiti.

Zbornica mora ostati in postati kar najbolj odzivna na potrebe zdravnikov, ki naj čim manj časa izgubljajo z birokratskimi postopki. Povečati je treba informatizacijo procesov tudi s strani uporabnika, da za storitve ne bodo potrebni obiski na ZZS.

ZZS mora nuditi članom postopke mediacije na vseh področjih, povezanih z njihovim poklicnim življenjem: pri sporih z bolniki oziroma svojci, kolegi, drugimi sodelavci, delodajalci, pogodbenimi partnerji

zagotavljanje zadostnega števila zdravnikov

-načrtovanje števila specializacij glede na nacionalne potrebe in števila mest za usposabljanje

-vključevanje zdravnikov v delo takoj po končani specializaciji, tudi kot nosilce dejavnosti. Zdravniki so po dolgotrajnem študiji in specializaciji dovolj usposobljeni in dovolj izkušeni, da lahko prevzamejo polno odgovornost za svoje delo.

-odpravljanje čakalnih dob glede na strokovne prioritete posegov z mobilizacijo vseh možnih virov

-financiranje zdravstvenih programov glede na strokovne prioritete

-v sodelovanju s sindikati vzpostaviti plačni sistem, ki bo pritegnil zdravnike tudi k trenutno manj zanimivim specializacijam in regijam

-izboljšanje delovnih pogojev (zgradbe, informatizacija, oprema, podporne službe), ki bodo poleg ustreznega plačila zadržali mlade zdravnike v Sloveniji

-takojšnje izboljšanje razmer v družinski medicini s smiselnim zmanjšanjem administracije in širitvijo dejavnosti ob upoštevanju obremenjenosti družinskim zdravnikov

-uvajanje programov, ki bodo prilagojeni staranju prebivalstva: splošna bolnišnica v Ljubljani, geriatrični oddelki, oddelki za podaljšano bolnišnično zdravljenje, negovalne bolnišnice, oddelki za paliativno zdravljenje, okrepljene zdravstvene storitve v socialno varstvenih zavodih za starejše

- na primarnem nivoju uvajanje timov za paliativno oskrbo in okrepitev patronažne službe

- aktivno sodelovanje pri vseh gibanjih v družbi, ki so usmerjena v reševanje globalnih problemov kot so globalno segrevanje, migracije in revščina